Bistrica ob Sotli 17
3256 Bistrica ob Sotli
Srednjemiocenski, badenijski apnenci, v geološki literaturi znani kot litotamnijski apnenci, dajejo Kozjanski pokrajini poseben značaj. Ime so dobili zaradi številnih in značilnih litotamnijskih alg, ki so v njih pogosto tako številne, da so kamnotvone. Alge so v velikih tratah preraščale dno nekdanjega Panonskega morja. Po odmrtju so izgubile prvotno rdečo barvo in so razpoznavne samo še kot skorjaste in kopučaste bele prevleke znotraj kamninske mase. Iz njega so domači mojstri kamnoseške obrti klesali kamne za stiskalnice, portale in ga ponekod uporabljali tudi za zidavo.
Sedimentološka in litološka posebnost badenijskih plasti so rodoliti, ki so v tej kotanji zelo lepo vidni. Rodolit je kamnina, ki je nastala iz posameznih gomoljev koncentričnih oblik – rodoidov.
Gomolje gradijo rdeče koralinacejske alge rodov Lithothamnium, Lithophyllum, Archeolithothamnium in Mesophylum. Prevladujejo alge rodu Lithothamnium.
Rodoidi na Kozjanskem so nastali v badeniju ( pred 15. milijoni let). Takrat je bila za rast ugodna temperatura, v razburkanem morju pa je bilo dovolj karbonatov.
Posamezni rodoidi so kroglasti, redko elipsoidni. Nekatere gradijo rdeče alge same, pri drugih pa te alge obraščajo neko jedro. Jedra rodoidov so ponavadi majhni prodniki, lupine mehkužcev ali foraminifer. Jedra rodoidov lahko sestavljajo tudi manjši rodoidi, školjke, polži in organski delci. Dognali so, da 1 mm skorjaste prevleke raste od 5 do 10 let. Na podlagi tega podatka se da izračunati starost rodoidov glede na njihov premer.
Vir: Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, Seminarska naloga Občina Bistrica ob Sotli, marec 2007, izdelale: Petra Misja, Nina Lojen, Tjaša Kunst